Primeri induktivnega napajanja

Ljudje ne razumejo: električni udar nastane samo ob dotiku visokonapetostnih vodov, zato jih bega pojav, da do nesreč z električnim udarom pride v bližini visokonapetostnih daljnovodov, ne da bi se dotaknili visokonapetostnih vodov. Ker je okoli visokonapetostnih prenosnih vodov in visokonapetostnih distribucijskih naprav močno električno polje, bodo imeli prevodniki v tem električnem polju inducirano napetost zaradi elektrostatične indukcije. Ko se ljudje dotaknejo teh predmetov z inducirano napetostjo, bo inducirani tok stekel skozi človeško telo do tal in povzročil električne poškodbe ljudi.
Zato bi morali v deževnih dneh vsi poskušati uporabljati dežnike brez kovinskih delov. Če ima dežnik kovinske dele, se pri prehodu pod visokonapetostno napeljavo z dežnikom ne dotikajte kovinskih delov dežnika, da preprečite "otopeli električni udar". Ko zapustite območje črte, se ne hitite dotikati kovinskega dela. Najbolje je, da se kovinski del dežnika najprej dotakne tal, nato pa se ga dotikajte z rokami. Ob delavnikih je tudi najbolje, da ne dvigujete kovinskih predmetov, ko greste pod visokonapetostnimi vodi. .
Visokonapetostna električna energija v projektu prenosa in transformacije bo njen naboj tvorila električno polje. Ob delavnikih je med daljnovodom in tlemi določena razdalja, ki močno zmanjša intenzivnost inducirane električne energije. Intenzivnost inducirane elektrike se spreminja z vlago in onesnaženostjo zraka. Bolj kot je zrak vlažen in resnejše kot je onesnaženje, večja je intenzivnost inducirane elektrike. To je mogoče videti v deževnih dneh, ko bodo občani, ki se bodo z dežniki peljali mimo daljnovodov, občutili "omrtvičen električni udar". Poleg tega nacionalni standardi zahtevajo, da je najmanjša razdalja med 110 kV visokonapetostnim vodom in tlemi 6 metrov v nestanovanjskih območjih (natančneje, poleti je največji poves visokonapetostnega voda oddaljenost od tal ).